Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani, 22. oktobra 2024 ob 20:00
Slavnostna otvoritev projekta obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici
Balázs Szabó (Dunaj, Avstrija), orgle
Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana
Spored:
Stanko Premrl Preludij v C-duru in slovenska himna
(1880–1965)
Gregor Klančič Slavnostni nagovor
Iz Kranjskega antifonarija, Jube, Domne, benedicere
hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana
Jacobus Gallus Kyrie iz Missa super Sancta Maria
(1550–1891)
Alexandre-Pierre-François Boëly Fantazija in fuga v B-duru, op. 18, št. 6
(1785–1858)
Janez Krstnik Dolar Nisi Dominus
(ok. 1620–1673)
Jakob Frančišek Zupan Tu devicto
(1734–1810)
Predstavitveni film
Franz Liszt Ave maris stella
(1811–1886)
Gregor Rihar Prisvetil je veseli dan
(1796–1863)
Anton Foerster Ave Maria
(1837–1926)
Stanko Premrl Graduale in Domenica Ressurectionis
(1880–1965)
Max Reger Fuga iz koralne fantazije na
(1873–1916) »Aleluja, hvaliti Boga ostaja veselje moje duše«, op. 52, št. 3
Balázs Szabó je glasbeno izobraževanje začel pri petnajstih letih. Študiral je na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti, kasneje pa tudi v Nemčiji in Italiji. Leta 2010 je zaključil magistrski študij orgel na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu pod mentorstvom Dr. Christopha Bosserta. V Rimu in Trossingenu je zaključil magistrski program »OrganExpert«, edini tovrstni študijski program na svetu, leta 2015 pa je v Utrechtu doktoriral iz muzikologije.
Zmagal je na uveljavljenih mednarodnih tekmovanjih v mestu St. Maurice v Švici (2007), Biarritz v Franciji (2008) in na najstarejšem nemškem tekmovanju Mednarodni teden orgel Nürnberg – ION (2011). V letu 2014 je prejel drugo nagrado na Tekmovanju za veliko nagrado Chartresa. Prejel je nagrado mesta Miskolc in nagrado Junior Prima.
Od leta 2011 poučuje na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti in na konservatoriju Béla Bartók v Budimpešti. Je uspešen in iskan koncertant na orglah, klavirju, čembalu in na njegovem izbranem inštrumentu, umetniškem harmoniju (harmonium d’art). Letos je postal profesor za orgle na dunajski univerzi za glasbo in na tem mestu nasledil prof. Martina Haselböcka.
Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana nadaljuje tradicijo glasbeno-izvajalskih formacij v ljubljanski stolnici in kot vokalni sestav redno deluje vse od leta 1826 naprej, ko je mesto vodje stolnega kora zasedel Gregor Rihar (1826-1863).
Kasnejši vodje stolnega zbora so bili: Antona Foerster (1868-1909), ki je zbor prenovil po smernicah cecilijanske glasbene prenove, Stanko Premrl (1909-1940), ki je s svojimi skladbami in interpretacijo pomembno zaznamoval obdobje prve polovice 20. stoletja, Venceslav Snoj (1941-1967) in Mirko Cuderman (1968-1970), pod katerim je zbor dosegel največje število članov, kar je omogočalo pogostejšo izvedbo večjih vokalno-instrumentalnih del.
Po liturgičnih prenovah 2. vatikanskega cerkvenega zbora je vodenje stolnega pevskega zbora prevzel Jože Trošt, od leta 2013 pa zbor vodi Gregor Klančič.
Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana redno sodeluje pri nedeljskih bogoslužjih ob 9. uri, ter pri prazničnih in izrednih slovesnostih. Na svojem repertoarju ima približno 40 latinskih in slovenskih uglasbitev mašnega ordinarija ter veliko število zborovskih skladb.