STRANSKE KAPELE
Stranskih kapel je šest. Od glavnega vhoda se na desni strani zvrstijo kapele sv. Marije Magdalene, kapela Odrešenika sveta in kapela sv. Andreja, na levi pa sv. Barbare, sv. Jurija in sv. Trojice.
Poslikal jih je Giulio Quaglio s sinom Raffaelom in pomočniki v letih 1721-1723. Oltarja v kapelah sv. Marije Magdalene in sv. Barbare sta tirolsko delo; marmorirana podstavka pa je izdelal Kamničan Matija Ozbič, ki je mikaven po svojih s staro tehniko v štuku iz marmornatega prahu ulitih plastikah, sicer pa se je izživlja] v hladnem nazarenstvu.
KAPELA SV. JURIJA
Ob vstopu v kapelo nas najprej pozdravita dve personifikaciji: Vere (Fides Christiana) ter Upanja (Spes). Krščansko vero predstavlja žena, od vrha do tal oblečena v belo, z oglavnico na glavi, v desnici ima kelih, nanjo pa si naslanja velik križ. Upanje pa upodablja mladenka s sidrom, na katerega kaže z desnico. Ko je sveti Jurij videl, da so kristjani zaradi preganjanja žrtvovali malikom, je slekel viteško obleko, prodal vse, kar
KAPELA SV. TROJICE
Pred uvedbo bogoslužja v novi stolnici leta 1706 je Quaglio kapele le zasilno okrasil s poslikavo oltarnih ozadij: štiri sprednje kapele s puti, ki držijo vijoličasto draperijo (nabrano zaveso), v zadnjih dveh kapelah, Barbarini in Magdalenini, pa je naslikal še podstavke in kipe. Stene in oboke pa je okrasil s freskami šele v letih 1721–1723, skupaj s sinom Raffaelom in drugimi pomočniki, kar se vidi tudi v drugačni kvaliteti. Kapela
KAPELA SV. MARIJE MAGDALENE
Nasproti kapele svete Barbare stoji kapela sv. Marije Magdalene. Izročilo vidi v njej dva lika, dve podobi: Lazarjevo in Martino sestro ter spokorjeno javno grešnico; obe likovna umetnost na splošno istoveti. Prizori iz njenega življenja so vzeti iz Svetega pisma oz. evangelijev. Na spodnji desni sliki jo tako najprej vidimo v domači hiši v Betaniji, kako sedi ob Jezusovih nogah in ga z rokami, prekrižanimi na prsih, vdano posluša. Njena
KAPELA KRISTUSA ODREŠENIKA
Kapela Kristusa Odrešenika stoji nasproti Jurijeve kapele, poslikana pa je s prizori iz Jezusovega življenja in vstajenja. Prvi prizor – desno zgoraj pod obokom – prikazuje Jezusa po končanem štiridesetdnevnem postu v puščavi, sedečega na skali pod drevesom. Ob njem stoji hudič, ki mu ponuja kamen, da bi ga spremenil v kruh, a ga Jezus mirno zavrne. Hudič je upodobljen kot bradat, zaraščen možak z dvema kratkima rožičkoma vrh glave.
KAPELA SV. ANDREJA
Kapela svetega Andreja stoji nasproti kapele Svete Trojice in je poslikana s prizori iz svetnikovega življenja. Manjši sliki pod obokom (v lunetah), dva prizora iz Janezovega evangelija. Na levi zgoraj vidimo Andreja v družbi z Janezom Krstnikom, ki na mimoidočega Jezusa kaže z besedami: »Glejte Jagnje Božje«, Jezus pa stoji blizu hiše in ju vabi k sebi. Andrej gre za njim, drugi dan pa pripelje še svojega brata Simona. Prizor
KAPELA SVETEGA KRIŽA
Čudodelni gotski križ v kapeli sv. Križa poleg prižnice je obnovil slovenski arhitekt JOŽE PLEČNIK (1872-1957), ki je to kapelo popolnoma prenovil. Na levo stran oltarne mize je postavil marmorni krstilnik (ta je zdaj V prezbiteriju na levi strani). Od ob eh lesenih pozlačenih kipov Marije in sv. Janeza Evangelista, ki sta prvotno obdajala razpelo, je Janezov kip premestil v vdolbino na desni strani marmornih stopnic, Marijin kip pa je