V počastitev in spomin na prvi obisk svetega papeža Janeza Pavla II . v Sloveniji (16. -19. maja 1996) je ljubljanska nadškofija postavila nova bronasta vrata V stolnico sv. Nikolaja, ki jih je papež blagoslovil ob svojem vstopu V stolnico 16. maja 1996. Gre za edinstven dosežek sodobne slovenske cerkvene umetnosti.

Kot slovenska so poimenovana, ker zaznamujejo 1250 let krščanstva med Slovenci. Napravil jih je akademski kipar Tone Demšar, ulil pa Roman Kamšek, idejno zasnovo je izdelal Franci Petrič. Gre za eno samo kompozicijo, ki predstavlja pri dnu predkrščanski humus antičnega krščanstva v Emoni, predhodnici Ljubljane.

Iz tega poganja drevo krščanstva in slovenstva (lipa), ki se začenja s krstom karantanskih knezov Gorazda in Hotimira ter dvema središčema pokristjanjevanja, Gospo Sveto (sv. Modest) na severu in Oglejem (sv. Pavlin) na zahodu. Sem prihajata z vzhoda sveta brata Cirilin Metod s knjigo za slovansko bogoslužje.

Krščanstvo dobiva svoje korenine tudi z delovanjem menihov (sklepnik iz Stične), zato je upodobljen menih v skriptoriju, ki piše Brižinske spomenike, prvo besedilo v slovenskem jeziku. Križniški Vitezi so ob skrbi za utrjevanje vere skrbeli tudi za obrambo ozemlja, posebno v nemirnem 16. stoletju (turški vpadi), in obrambo za zidovjem taborov s katerim so bile obzidane cerkve (Hrastovlje).

Kmete poleg turške nadloge pesti tudi gospoda, zato pride do uporov, ki se kažejo v množici s kosami, vilami in drugim orodjem.

Nastop protestantizma, ki prinese knjige v slovenskem jeziku, kaže roka s knjigami. Nad tem so škofje, ki so zaznamovali vernost slovenskega naroda od 16. stoletja naprej: Tomaž Hren (17. stoletje), Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek (19. stoletje). Nad njimi se v brezno zgrinjajo, kar simbolizira morijo 20. stoletja (prvo in drugo svetovno vojno). Iz množice se k papeža Janezu Pavlu II.  steguje roka z nageljnom, on pa gleda skozi okno in bdi nad versko in narodno zgodovino.