Mašniško posvečenje
Mašniško posvečenje Read More »
Maša za domovino
Menu
V torek, 18. junija, je v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja potekala tradicionalna sveta maša za domovino ob državnem prazniku dneva državnosti. Svete maše so se udeležili povabljeni predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju so sodelovali člani Vojaškega vikariata pri SV, Policijskega vikariata, zbor Slovenske filharmonije ter predstavniki Enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske. Sveto mašo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.
Vir: Vatican News
Dan za Magnificat
Menu
V soboto, 9. junija 2024, je v Ljubljani na Pogačarjevem trgu, kjer je bil za priložnost praznovanja Dneva za Magnificat, postavljen oder, potekal kulturno-molitveni dogodek z naslovom: »Moje srce se raduje«, v zahvalo za 10 let izhajanja revije Magnificat v slovenskem jeziku. Pred mašo, ki jo je v ljubljanski stolnici daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, je bilo odprtje razstave na prostem s 33. likovnimi deli krščanske umetnosti po izboru Pierra Marie Dumonta, ustanovitelja revije in poznavalca svetove umetnosti ter nastop pritrkovalske skupine župnije Vič.
Vir: Vatican News
Telovo
Menu
V četrtek, 30. maja, smo praznovali praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Največji čudež naše vere. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Je pa eden najbolj priljubljenih v krščanstvu. Povezan z impresivnimi procesijami, zlasti na podeželju. četrtek, 30. maja, smo praznovali praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Največji čudež naše vere. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Je pa eden najbolj priljubljenih v krščanstvu. Povezan z impresivnimi procesijami, zlasti na podeželju.
Občni zbor Škofijske Karitas Ljublja
Menu
soboto, 24. marca 2024, je v Ljubljani potekal občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana z geslom: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah« (1 Jn 4,18). Najprej je v stolni cerkvi vodil somaševanje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Zatem je v veliki avli Teološke fakultete sledil plenumski del.
Občni zbor Škofijske Karitas Ljublja Read More »
Tomaževa proslava
Menu
Nadškof Zore v pridigi v okviru Tomaževe proslave o Salomonovem, Tomaževem in Frančiškovem iskanju modrosti. V ponedeljek, 4. marca 2024, je v ljubljanski stolnici potekala slovesna sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in véliki kancler msgr. Stanislav Zore ob somaševanju škofov in profesorjev Teološke fakultete. Po sveti maši je sledila slavnostna akademija.
Ljubljanska vrata
Menu
Idejno jih je zasnoval Franci Petrič, izdelal akad. kipar Mirsad Begić, ulil pa Borut Kamšek. Vrata pripovedujejo zgodovino ljubljanske (nad)škofije V 20. stoletju, ker predstavljajo ljubljanske škofe V tem času. Vsi škofje s svojimi pastirskimi palicami črpajo moč iz Kristusa, ki leži mrtev ob njihovem vznožju, feniks, ptica nesmrtnosti, V levem kotu nad njimi, pa pripoveduje o njegovem vstajenju.
Ob Kristusovih nogah je amfora z vodo, ki simbolizira vstop V svet prostor in vabi k očiščenju. Ta voda iz amfore, na kateri je tudi feniks, napaja tudi okoli ležeče lobanje in pripoveduje o neumrljivosti.
Vrsto škofov začenja škof Stanislav Lenič, ki je bil pod komunizmom obsojen in zaprt; kar dve leti je preživel v samici. Poleg njega je nadškof Alojzij Šuštar, ki je prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Zraven je Jožef Pogačnik, prvi slovenski metropolit. Ob njem Gregorij Rožman, škof begunec. Poleg njega nadškof Anton Vovk, ki so ga po vojni komunisti zažgali. In nad vsemi Anton Bonaventura Jeglič, ki je odločilno oblikoval slovensko narodno zavest. Nad njimi kraljuje podoba Marije Pomagaj z Brezij. Nad vsem tem je V posebni lini umetnik upodobil Sv. Trojico, osrednjo skrivnost krščanstva.
Slovenska vrata
Menu
V počastitev in spomin na prvi obisk svetega papeža Janeza Pavla II . v Sloveniji (16. -19. maja 1996) je ljubljanska nadškofija postavila nova bronasta vrata V stolnico sv. Nikolaja, ki jih je papež blagoslovil ob svojem vstopu V stolnico 16. maja 1996. Gre za edinstven dosežek sodobne slovenske cerkvene umetnosti.
Kot slovenska so poimenovana, ker zaznamujejo 1250 let krščanstva med Slovenci. Napravil jih je akademski kipar Tone Demšar, ulil pa Roman Kamšek, idejno zasnovo je izdelal Franci Petrič. Gre za eno samo kompozicijo, ki predstavlja pri dnu predkrščanski humus antičnega krščanstva v Emoni, predhodnici Ljubljane.
Iz tega poganja drevo krščanstva in slovenstva (lipa), ki se začenja s krstom karantanskih knezov Gorazda in Hotimira ter dvema središčema pokristjanjevanja, Gospo Sveto (sv. Modest) na severu in Oglejem (sv. Pavlin) na zahodu. Sem prihajata z vzhoda sveta brata Cirilin Metod s knjigo za slovansko bogoslužje.
Krščanstvo dobiva svoje korenine tudi z delovanjem menihov (sklepnik iz Stične), zato je upodobljen menih v skriptoriju, ki piše Brižinske spomenike, prvo besedilo v slovenskem jeziku. Križniški Vitezi so ob skrbi za utrjevanje vere skrbeli tudi za obrambo ozemlja, posebno v nemirnem 16. stoletju (turški vpadi), in obrambo za zidovjem taborov s katerim so bile obzidane cerkve (Hrastovlje).
Kmete poleg turške nadloge pesti tudi gospoda, zato pride do uporov, ki se kažejo v množici s kosami, vilami in drugim orodjem.
Nastop protestantizma, ki prinese knjige v slovenskem jeziku, kaže roka s knjigami. Nad tem so škofje, ki so zaznamovali vernost slovenskega naroda od 16. stoletja naprej: Tomaž Hren (17. stoletje), Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek (19. stoletje). Nad njimi se v brezno zgrinjajo, kar simbolizira morijo 20. stoletja (prvo in drugo svetovno vojno). Iz množice se k papeža Janezu Pavlu II. steguje roka z nageljnom, on pa gleda skozi okno in bdi nad versko in narodno zgodovino.
