Dogodki

Slavnostna otvoritev projekta obnove Milavčevih orgel v ljublanski stolnici

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani, 22. oktobra 2024 ob 20:00

Slavnostna otvoritev projekta obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici

Balázs Szabó (Dunaj, Avstrija), orgle

Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana             

Spored:

Stanko Premrl                                                    Preludij v C-duru in slovenska himna
(1880–1965)

Gregor Klančič                                                   Slavnostni nagovor

Iz Kranjskega antifonarija,                               Jube, Domne, benedicere

hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana     

Jacobus Gallus                                                    Kyrie iz Missa super Sancta Maria
(1550–1891)

Alexandre-Pierre-François Boëly                    Fantazija in fuga v B-duru, op. 18, št. 6
(1785–1858)

Janez Krstnik Dolar                                            Nisi Dominus
(ok. 1620–1673)

Jakob Frančišek Zupan                                      Tu devicto
(1734–1810)

Predstavitveni film

Franz Liszt                                                           Ave maris stella
(1811–1886)

Gregor Rihar                                                      Prisvetil je veseli dan
(1796–1863)

Anton Foerster                                                  Ave Maria
(1837–1926)

Stanko Premrl                                                   Graduale in Domenica Ressurectionis
(1880–1965)

Max Reger                                                         Fuga iz koralne fantazije na
(1873–1916)                                                      »Aleluja, hvaliti Boga ostaja veselje moje duše«, op. 52, št. 3

Balázs Szabó je glasbeno izobraževanje začel pri petnajstih letih. Študiral je na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti, kasneje pa tudi v Nemčiji in Italiji. Leta 2010 je zaključil magistrski študij orgel na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu pod mentorstvom Dr. Christopha Bosserta. V Rimu in Trossingenu je zaključil magistrski program »OrganExpert«, edini tovrstni študijski program na svetu, leta 2015 pa je v Utrechtu doktoriral iz muzikologije.

Zmagal je na uveljavljenih mednarodnih tekmovanjih v mestu St. Maurice v Švici (2007), Biarritz v Franciji (2008) in na najstarejšem nemškem tekmovanju Mednarodni teden orgel Nürnberg – ION (2011). V letu 2014 je prejel drugo nagrado na Tekmovanju za veliko nagrado Chartresa. Prejel je nagrado mesta Miskolc in nagrado Junior Prima.

Od leta 2011 poučuje na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti in na konservatoriju Béla Bartók v Budimpešti. Je uspešen in iskan koncertant na orglah, klavirju, čembalu in na njegovem izbranem inštrumentu, umetniškem harmoniju (harmonium d’art). Letos je postal profesor za orgle na dunajski univerzi za glasbo in na tem mestu nasledil prof. Martina Haselböcka.

Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana nadaljuje tradicijo glasbeno-izvajalskih formacij v ljubljanski stolnici in kot vokalni sestav redno deluje vse od leta 1826 naprej, ko je mesto vodje stolnega kora zasedel Gregor Rihar (1826-1863).

Kasnejši vodje stolnega zbora so bili: Antona Foerster (1868-1909), ki je zbor prenovil po smernicah cecilijanske glasbene prenove, Stanko Premrl (1909-1940), ki je s svojimi skladbami in interpretacijo pomembno zaznamoval obdobje prve polovice 20. stoletja, Venceslav Snoj (1941-1967) in Mirko Cuderman (1968-1970), pod katerim je zbor dosegel največje število članov, kar je omogočalo pogostejšo izvedbo večjih vokalno-instrumentalnih del.

Po liturgičnih prenovah 2. vatikanskega cerkvenega zbora je vodenje stolnega pevskega zbora prevzel Jože Trošt, od leta 2013 pa zbor vodi Gregor Klančič.

Stolni pevski zbor sv. Nikolaja – Ljubljana redno sodeluje pri nedeljskih bogoslužjih ob 9. uri, ter pri prazničnih in izrednih slovesnostih. Na svojem repertoarju ima približno 40 latinskih in slovenskih uglasbitev mašnega ordinarija ter veliko število zborovskih skladb.

Slavnostna otvoritev projekta obnove Milavčevih orgel v ljublanski stolnici Read More »

Otvoritev razstave o Ivanu Milavcu

V torek, 22. oktobra, bo na Dolničarjevi ulici 1 ob 16:00 v okviru slavnostne otvoritve projekta obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici potekala tudi otvoritev razstave o Ivanu Milavcu. Vljudno vabljeni!

Otvoritev razstave o Ivanu Milavcu Read More »

Orgelski recital – Simone Vebber

Nedelja, 20. oktober, ob 19:30. Uršulinska cerkev svete Trojice v Ljubljani

Sakralni abonma

Manj znana dela 19. stoletja – Različni odtenki romantičnosti

Simone Vebber (Bergamo, Italija)

V sodelovanju s Kulturnim društvom Schellenburg

Spored:

Johann Christian Heinrich Rinck                         Variacije na Corellijevo temo
(1770–1846)

Niels Wilhelm Gade                                               Tri skladbe za orgle, op. 22
(1817 –1890)                                                           Moderato–Allegretto–Allegro

Vincenzo Petrali                                                     Andante per l’elevazione
(1830–1889)                                                            Sonata v F-duru

Camille Saint-Saëns                                               Improvizacija, op. 150, št. 3
(1835–1921)                                                            Marche religieuse, op. 107

Marco Enrico Bossi                                                Ave Maria, op 104, št. 2
(1861–1925)

August Gottfried Ritter                                        Sonata št. 3 v a-molu, op. 23
(1811–1885)                                                           Rasch–Recitative–Nicht schleppend–
                                                                                 Rasch–Entschlossen

Simone Vebber se je rodil leta 1983 v Trentu. Zgodovinske orgle je študiral pri L. Ghielmiju na milanski akademiki za glasbo. Na konservatoriju F. A. Bonporti v Trentu (Italija) je z odliko diplomiral iz orgel in klavirja. Prejel je koncertno diplomo na Scholi Cantorum v Parizu, kjer je študiral pri J. P. Imbertu, in prvo nagrado iz orgelske improvizacije v razredu P. Pincemailla na Konservatoriju za glasbo v v Saint-Mauru (Pariz). Sodeloval je na mojstrskih tečajih interpretacije pri L. Lohmannu, J. C. Zehnderju, Bine Bryndorf, Brettu Leightonu in P. D. Perettiju. Na prestižnih evropskih tekmovanjih in festivalih je prejel številne nagrade: 1. nagrado v Alessandriji (Italija), 1. nagrado v Pistoii (Italija), 1. nagrado in nagrado občinstva na orgelskem tekmovanju J. S. Bacha v Saint Pierre lès Nemour (Francija), 1. nagrado na mednarodnem orgelskem tekmovanju J. J. Fuxa v Gradcu (Avstrija) in nagrado Petra Hurforda Bacha na tekmovanju The St Albans International Organ Festival (Velika Britanija). Snemal je za založbe Suonare Records, Radio Vaticana, Diapason Edition, Mascioni, ORF in Discantica. Koncertiral je na številnih pomembnih orgelskih prizoriščih in orgelskih festivalih na Dunaju, v Rigi, Parizu, Milanu, Rimu, Varšavi in Riu de Janeiru. Vebber je kot solist igral s pomembnimi orkestri, kot je Mozartov orkester pod vodstvom Claudia Abbada. Ob 100. obletnici smrti francoskega skladatelja in organista Camilla Saint-Saënsa sta Vebber in založba Da Vinci začela projekt, posvečen celovitemu raziskovanju del francoskega skladatelja, ki je pogosto preveč potisnjen ob rob pozne romantike, letos pa je izšla prva zgoščenka. Simone Vebber je profesor orgel na konservatoriju G. Donizetti v Bergamu in profesor improvizacije na Visoki poli za glasbo C. Abbado v Milanu.

This program offers a wide variety of shades within the 19th-century organ repertoire, showcasing some of the different approaches that composers from different schools in europe had explorign style and expressive possibilities of the organ during that time. The concert begins with H.C. Rinck (1770-1846), a German composer and student of Johann Christian Kittel, one of J.S. Bach’s last direct pupils. Rinck is renowned for his didactic works and organ compositions inspired by the Baroque tradition. His Six Variations on a Theme by Corelli pay homage to one of the great Italian Baroque masters, reinterpreting the theme in a rich and romantic style.

Next is Niels Wilhelm Gade (1817-1890), a central figure of Danish Romanticism and a strong advocate of Nordic musical heritage. Gade began his career as a violinist and conductor, collaborating closely with Felix Mendelssohn in Leipzig. His Three Pieces for Organ, Op. 22 display a unique Romantic sensitivity, hightly inspired by the german organ school, moving from the lyrical gesture to more virtuoso and extroverted figures.

The program also includes works by Vincenzo Petrali (1830-1889), one of the most important Italian organists of the 19th century, known for his improvisational prowess and eclectic style. His compositions, such as the Andante per l’elevazione and Sonata in F Major, reveal a refined melodic taste and a special focus on the liturgical function of music, typical of the Italian tradition. Camille Saint-Saëns (1835-1921), famed for his extraordinary virtuosity and versatility as a composer, pianist, and organist, enriches the program with his Improvisation for Organ, Op. 150, No. 3 and the majestic Marche religieuse, Op. 107. Saint-Saëns, one of the most celebrated French composers of his time, wrote organ works characterized by a great sense of drama and structure.

Another Italian contribution comes from Marco Enrico Bossi (1861-1925), a leading composer of the late Romantic period who brought Italian organ music to an international level, radically transforming the italian organ writing from national to European. His Ave Maria, Op. 104, No. 2 is a beautiful example of devotion and expressive intensity inspired by the great italian tradition of the singing.

Finally, August Gottfried Ritter (1811-1885), a German composer and theorist, closes the program. He is known for his organ sonatas that combine classical forms with a search for new virtuosity effect at the instrumen. His Sonata No. 3 in A Minor, Op. 23, with its alternating rapid (*Rasch*) and rhetoric (*Recitative*) movements, showcases the brilliance of the 19th-century German organ tradition.

This musical journey provides a comprehensive view of the organ’s many facets during the 19th century, traveling through different countries and styles, yet maintaining a common thread: the use of the organ as a powerful and profound expressive tool, both in sacred and secular contexts.

Orgelski recital – Simone Vebber Read More »

Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici

Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici

Dragi prijatelji!

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je zaživela Facebook stran Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, preko katere bomo širšo javnost seznanjali s potekom obnove ter s tem povezanim glasbenim dogajanjem v ljubljanski stolnici.

Link: https://www.facebook.com/profile.php?id=61565429474355

Obnova orgel bo med drugim tudi pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Več kot 110 let stare Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so dobro ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike in kot en redkih ohranjenih instrumentov tega obdobja tudi v širšem evropskem prostoru predstavljajo izredno pomeben zvočni dokument. S projektom obnove si prizadevamo ozaveščati, varovati in oživljati orgelsko kulturno izročilo v slovenskem prostoru ter vzpostavljati mednarodne povezave.

Veseli bomo vaših odzivov, komentarjev, opozoril na naše napake in priporočil za izboljšave. Že vnaprej se vam zahvaljujemo in vas vabimo k spremljanju ter deljenju objav projekta.

Lep pozdrav,
komisija za obnovo Milavčevih orgel

Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici Read More »

Pogrebna sveta maša za pokojnega dr. Eda Škulja

V ponedeljek, 2. septembra, smo se na Žalah poslovili od duhovnika in častnega kanonika stolnega kapitlja dr. Eda Škulja, ki je kar trideset let deloval v stolnici kot kaplan in korni vikar. Gospod Edo se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki v župniji Velike Lašče, po vojni pa je še kot otrok delil žalostno usodo premnogih beguncev. V mašnika je bil tako posvečen leta 1965 v Argentini, deloval nekaj časa med izseljenci v Frankfurtu, nato večino časa v Ljubljani, iz Ljubljane je »v zrelih letih« odšel za župnika v Škocjan pri Turjaku in soupravljal župnijo Turjak, zadnja leta pa preživel v Duhovniškem domu Mane nobiscum v Ljubljani. O tem, kakšno je bilo njegovo delo v stolnici, je sam zapisal v svojih spominih: »V Ljubljano sem prišel 11. novembra 1975 in v njej preživel tri mesece manj kot trideset let: do avgusta 2005. Takoj sem dobil dekret za kornega vikarja in stolnega kaplana s posebno zadolžitvijo, da spremljam ljudsko petje. Vikar pomeni namestnik, korni pa to opravi v koru, v tistem predelu prezbiterija za oltarjem s kornimi sedeži. Podobne kore imajo samostanske cerkve. Ker je bil beneficij kanonikata vezan na molitev v koru, je moral vsak kanonik obvezno biti navzoč pri molitvi Rimskega brevirja. Če iz tehtnega razloga ni mogel v kor, ga je nadomestil korni vikar, za kar je dobil cekin. V mojem času se to ni zgodilo. Kot stolni kaplan sem bil po dogovoru z župnikom msgr. Antonom Smerkoljem vsak dan – razen ob četrtkih, ko sem imel prost dan, in nedeljah – v spovednici od 6.30 (pozneje od 7. ure) do 8. ure, ko sem imel mašo pri glavnem  oltarju. To je trajalo 15 let, dokler nisem bil izvoljen za tajnika Teološke fakultete. Ob nedeljah in praznikih sem ves čas – to je 30 let – imel šesto mašo, edino v Ljubljani. Kot pomožni organist sem igral vseh 30 let vsako nedeljo in na (slovesne) praznike pri maši ob 8. in 16. uri. Igral sem tudi pri prazničnih večernicah, pri posebnih kanoniških mašah, v maju vsak dan šmarnice (pozneje dopoldne in zvečer), v adventu božično osemdnevnico (pozneje dopoldne in zvečer). Povprečno sem bil vsak dan na koru. Prvih 20 let sem igral na Milavčeve orgle na glavnem koru, po letu 1996 – zadnjih deset let – pa na novih mehaničnih orglah nad stranskim vhodom, ki jih je po Nakićevih menzurah naredila Škofijska orglarska delavnica v Mariboru. Ves čas sem stanoval v stolnem župnišču in bil vsak dan vsaj enkrat v stolnici: zjutraj za maševanje, večinoma pa še drugič za kakšno igranje. Med pesmijo in pesmijo ali med kitico in kitico je bilo veliko časa, da sem lahko »firbec pasel«. Bolj kot Quaglieve freske so me pritegnile predvsem arhitekturne črte, po katerih je zgradba tako harmonična. Če sem natančno pogledal, sem videl, kako so bili simsi postrani, navpičnice vijugaste, nobena vodoravnica kontrolirana z vodno tehtnico. To daje ljubljanski stolnici tisto baročno toplino, ki je ne more dati nobena aksionometrična risba.« Gospod Edo Škulj, ki je bil izvrsten glasbenik in muzikolog, je med drugim v svojih številnih publikacijah tudi temeljito popisal orgle in organiste v stolnici. Naj mu bo Gospod za vse njegovo duhovniško in znanstveno delo bogat plačnik!

Pogrebna sveta maša za pokojnega dr. Eda Škulja Read More »

33. obletnica konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo

V ljubljanski stolnici je v ponedeljek, 8. julija 2024, potekala sveta maša ob 33. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Na slovesnosti ob spominski plošči je spregovoril Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) in osamosvojitvene vlade. Med kulturnim programom je sodeloval Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska. Prisotni so bili praporščaki Združenja VSO.

Vir: Vatican News

33. obletnica konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo Read More »

Mašniško posvečenje

Mašniško posvečenje Read More »

Maša za domovino

V torek, 18. junija, je v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja potekala tradicionalna sveta maša za domovino ob državnem prazniku dneva državnosti. Svete maše so se udeležili povabljeni predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju so sodelovali člani Vojaškega vikariata pri SV, Policijskega vikariata, zbor Slovenske filharmonije ter predstavniki Enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske. Sveto mašo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.

Vir: Vatican News

Maša za domovino Read More »

Dan za Magnificat

V soboto, 9. junija 2024, je v Ljubljani na Pogačarjevem trgu, kjer je bil za priložnost praznovanja Dneva za Magnificat, postavljen oder, potekal kulturno-molitveni dogodek z naslovom: »Moje srce se raduje«, v zahvalo za 10 let izhajanja revije Magnificat v slovenskem jeziku. Pred mašo, ki jo je v ljubljanski stolnici daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, je bilo odprtje razstave na prostem s 33. likovnimi deli krščanske umetnosti po izboru Pierra Marie Dumonta, ustanovitelja revije in poznavalca svetove umetnosti ter nastop pritrkovalske skupine župnije Vič.

Vir: Vatican News

Dan za Magnificat Read More »

Telovo

V četrtek, 30. maja, smo praznovali praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Največji čudež naše vere. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Je pa eden najbolj priljubljenih v krščanstvu. Povezan z impresivnimi procesijami, zlasti na podeželju. četrtek, 30. maja, smo praznovali praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Največji čudež naše vere. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Je pa eden najbolj priljubljenih v krščanstvu. Povezan z impresivnimi procesijami, zlasti na podeželju.

Telovo Read More »

Scroll to Top