Roman Starc
Menu
Komisija
Gregor Klančič
Menu
Gregor Klančič (1971) zborovodja in organist, je začel glasbeno izobraževanje na GŠ Nova Gorica (prof. Klavdija Jamšek) in na Orglarski šoli v Novi Gorici (prof. Hubert Bergant). Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral na oddelku Glasbena pedagogika in Cerkvena glasba (orgle pri prof. Renati Bauer).
Od leta 1993 do 2012 je bil član Slovenskega komornega zbora – sedaj Zbora Slovenske filharmonije, od 2004 do 2012 je opravljal delo asistenta zborovodje. Z zborom je imel več samostojnih koncertov. V letu 2018 je bil umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije, maja 2020 je ponovno prevzel to funkcijo.
V okviru KD Schellenburg je od leta 2011 do 2019 snoval koncertni cikel Sakralni abonma. Z zborom Consortium musicum je v okviru abonmaja izvedel več vokalno-instrumentalnih koncertov. Vodil je več različnih zborov in pevskih sestavov.
Kot organist je koncertiral po Sloveniji, na Hrvaškem, Franciji, Avstriji, Nemčiji in v Italiji. Nastopal je skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije, s številnimi vokalnimi solisti, instrumentalisti in zbori: Zbor Slovenske filharmonije, zbor in orkester Consortium musicum, Mešanim pevskim zborom Glasbene Matice, idr.
Je vodja glasbene dejavnosti na Nadškofiji Ljubljana. V ljubljanski stolnici že od leta 1999 deluje kot organist in vodi zbor bogoslovcev ljubljanskega semenišča. Je ravnatelj in profesor na Orglarski šoli v Ljubljani. Od leta 2013 je vodja zbora ljubljanske stolnice.
Od leta 1993 do 2012 je bil član Slovenskega komornega zbora – sedaj Zbora Slovenske filharmonije, od 2004 do 2012 je opravljal delo asistenta zborovodje. Z zborom je imel več samostojnih koncertov. V letu 2018 je bil umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije, maja 2020 je ponovno prevzel to funkcijo in jo opravljal do leta 2024.
Luka Posavec
Menu
Kot certificiran orgelski strokovnjak Luka sledi svoji viziji povezovanja zgodovine in orgelske glasbene kulture. Njegova strast je razkrivanje zakladnice znanj in veščin starih mojstrov ter z njimi povezanih zgodb iz preteklosti. V dediščini prednikov odkriva korenine sodobne kulture in temelje njene prihodnosti.
Luka je učenje orgel pričel leta 2011 pri prof. Poloni Gantar na Orglarski šoli ljubljanske Teološke fakultete, od 2014 do 2017 pa ga nadgrajeval pri prof. Tomažu Sevšku Šramelu. Leta 2017 je pričel študij orgel v razredu prof. dr. c.h. Christopha Bosserta na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu. Trenutno zaključuje magistrski študij orgel in cerkvene glasbe na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju pri prof. Martinu Sturmu in študij čembala na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu pri prof. Ralfu Waldnerju.
Kot organist in dirigent je svoje prve izkušnje pridobival v samostanu Stična, kjer je pet let vodil zbor Chorus Sitticensis. Je tudi soustanovitelj in prvi predsednik kulturnega društva Musica Basilicae Sitticensis Stična.
Udeležuje se mojstrskih orgelskih seminarjev doma in v tujini, prepoznaven pa postaja tudi kot predavatelj. Tako je bil npr. kot predavatelj povabljen na Orglarsko šolo v Ljubljani, Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, na Poletno orgelsko šolo v Šibeniku in Varaždinu … Kot certificiran orgelski izvedenec je danes član več komisij za gradnjo novih ali obnovo starih orgel. Poleg tega je član Slovenskega orgelskega društva in sodelavec pri promociji projekta Orglekids Slovenija.
V okviru projekta Organistica, katerega soustanovitelj je bil leta 2022, si je zadal cilj vzpostavitve sistema dokumentiranja in vrednotenja slovenskih zgodovinskih orgel ter posledično njihovo zavarovanje. Vse to pridobiva vse večji pomen tako pri slovenski kot tudi tuji strokovni javnosti.
S pridobljeno strokovno usposobljenostjo in nivojem izobrazbe želi Luka v slovenskem prostoru zapolniti vrzel manjkajočega znanja na področju organologije ter pri strokovni javnosti dvigniti raven spoštovanja in ohranjanja dragocene kulturne dediščine zgodovinskih orgel. S svojim profesionalnim odnosom bi rad prispeval k spodbujanju in oblikovanju razvoja slovenske orgelske kulture. Njegova ambicija za prihodnost je vzpostavitev sistema kakovostnega izobraževanja na področju organologije, v okviru katerega bi strokovnjaki različnih profilov lahko predajali svoje znanje in izkušnje novim generacijam.
Tomaž Sevšek
Menu
TOMAŽ SEVŠEK
Organist in čembalist Tomaž Sevšek Šramel se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde.
Redno nastopa z vodilnimi slovenskimi orkestri pod vodstvom znanih dirigentov, kot so Hartmut Haenchen, Marko Letonja in Grete Pedersen. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem. Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti na festivalih stare glasbe v Sloveniji in v tujini.
Glasbe se je začel učiti v Velenju. Na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu je študiral orgle pri priznanem strokovnjaku za sodobno glasbo Zsigmondu Szathmáryu in čembalo pri Robertu Hillu, eni najbolj navdihujočih glasbenih osebnosti na področju stare glasbe. Študiral je tudi pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Glasbeni šoli Eastman v Rochestru.
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Intenzivno se posveča tudi sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev, kot so Lojze Lebič (1934), Zsigmond Szathmáry (1939), Uroš Rojko (1954) in Vito Žuraj (1979).
Aleš Razpotnik
Menu
ALEŠ RAZPOTNIK
Aleš Razpotnik, je rojen leta 1992 v Ljubljani. Obiskoval je Elektrotehniško-računalniško strokovno šolo in gimnazijo Ljubljana in Orglarsko šolo v Ljubljani. Po šolanju se je zaposlil v podjetju MDR kot vodja razvoja (2015 – 2023). Vzporedno je pričel sodelovati z Orglarsko delavnico Maribor. Obnovil je Eislov pozitiv (2014) ter nato kot samostojni podjetnik obnovil in uglasil lepo število inštrumentov. Od leta 2015 vodi Župnijski pevski zbor sv. Jurija na Izlakah ter od leta 2016 Cerkveni pevski zbor Šentlambert. Prav tako je bil umetniški vodja Zagorskega okteta (2018 – 2022). Poje tudi pri Zboru sv. Nikolaja v Litiji in je organist v župnijah Izlake, Zagorje ob Savi in Šentlambertu. Od leta 2023 je zaposlen pri orglarstvu Močnik.
Brane Košir
Menu
BRANE KOŠIR
Brane Košir (1958) je od otroštva in z družinskim izroči
lom tesno povezan z glasbo. Po osnovni šoli se je usmeril v tehniko in po srednji šoli strojne smeri na Univerzi v Ljubljani zaključil višješolski študij strojništva. Ob študiju je sodeloval v cerkveni glasbi na domačem koru, pel v zborih in orglal, bil slušatelj ljubljanske Orglarske šole, kjer so ga najbolj pritegnile orgle. Deset let je bil v Ribnici sodelavec podjetja Riko, ob delu v službi pa je postopoma vstopal v orglarstvo. Svoje orglarsko znanje je nadgradil v delavnici mojstra Gerharda Schmida v Kaufbeurnu na Bavarskem. Sodeloval je tudi z drugimi orglarskimi delavnicami v Nemčiji. Kmalu po ustanovitvi Škofijske orglarske delavnice Maribor v Hočah je leta 1991 postal njen vodja in usmerjal njeno delo do jeseni leta 2013. Sam in s sodelavci je razvijal delavnico, ki je delo prilagajala sodobnim standardom stroke, lokalnim potrebam in možnostim naročnikov. Z novimi in obnovljenimi glasbili se je delavnica pod vodstvom Braneta Koširja široko uveljavila, iz njenega kroga sodelavcev pa so izšli danes samostojni orglarji. V delavnici je zasnoval in tehnično načrtoval blizu 90 glasbil pri nas, tudi za tujino, od pozitivov do največjih cerkvenih orgel v Sloveniji, in se posvečal obnovi pomembnih zgodovinskih glasbil. Med drugimi je načrtoval orgle pri frančiškanih na Tromostovju in v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Leta 2013 je Brane Košir v rojstni Sodražici odprl samostojno obrtno delavnico in se posveča predvsem restavriranju orgel. Leta 2014 je skupaj z Restavratorskim centrom Republike Slovenije obnovil znamenite Goršičeve orgle v uršulinski cerkvi v Ljubljani.