ZUNANJŠČINA
Južno, vzhodno in severno pročelje stolnice krase freske, ki predstavljajo Marijino oznanjenje (južno pročelje proti CirilMetodovem trgu), sv. Zaharija, ki mu angel oznanja rojstvo Janeza Krstnika (vzhodno pročelje nasproti stolnega župnišča), in krst V Jordanu (severno pročelje nasproti semenišča). Freski na severnem in južnem pročelju sta Quaglievo delo. L. 1872 ju je restavriral JANEZ WOLF, ki je tudi avtor freske na vzhodnem pročelju.
Wolf je osrednja osebnost našega slikarstva tretje četrtine 19. stoletja, z njim je naša umetnost zaživela kot resnično slovenska. V nabožno umetnost je znal vnesti svobodnejše pojmovanje; monumentaliziral jo je, a brez patetike. Resničnost je doživljal v lepotni prepesnitvi, krajino le kot pomensko dopolniIo vsebine, človeka vsakdanjosti je povezal z dogodki svetniških zgodb. Njegov realizem je še vedno romantično uglašen.
Na predlog stolnega župnika Nadraha je l. 1920 vse tri freske restavriral slikar MATEJ STERNEN (1870-1949), eden izmed mojstrov slovenskega impresionizma, med vsemi najbolj predmeten, skoraj baročno težak.
Delo je opravil po navodilih Društva za krščansko umetnost, ki je določilo, naj freske osnaži, najbolj poškodovana mesta pa V temperi punktira v lokalnih barvah; društvo je še pristavilo, naj se freske prepuste nadaljnjemu »razvoju«, ker bodo morale slej ko prej itak propasti.
Leta 1961, ko so obnovili pročelje stolnice, je Izidor Mole izdelal kopije fresk.
Na obeh straneh fresk na južnem in severnem pročelju sta po dve vdolbini s kipi sv. Mohorja in Fortunata, delo že omenjenega podobarja Franceta Zajca, in kipi prvega ljubljanskega škofa Žiga pl. Lamberga in njegovega devetega naslednika Tomaža Hrena; na zahodnem pročelju pa stojita v vdolbinah na obeh straneh glavnega vhoda podobi sv. Bonaventura in sv. Tomaža Akvinskega; te štiri skulpture je l. 1913 iz moravškega peščenca izdelal podobar Ivan Pengov. Kip sv. Jožefa na južnem pročelju je delo Jožefa Grošlja iz Selc.
OHRANJENA PLASTIKA IZ GOTSKE CERKVE
Med najpomembnejšimi stvaritvami, ki so se ohranile iz prejšnje gotske stolnice so poleg Križanega V kapeli sv. Križa epitaf pičenskega škofa Martina, ki je vzidan ob desnem vhodu na pevski kor, sklepnik v podobi Kristusove glave na zunanji steni desno od glavnega vhoda in kip Žalostne Matere božje na južnem pročelju.
Nagrobni kamen 1. 1456 umrlega pičenskega škofa Martina je relief V poglobljenem okviru; pod trilistnim lokom stoji škofovska palica z ovitim panicellom, spodaj pa škofovski grb in na vrhu preprosta mitra.
Kompozicijsko spomeniku ne moremo odrekati zrelosti, v motivnem in stilnem razvoju pa ne pomeni
obogatitve. V obdelavi kaže celo manieristične črte, ki so vidne zlasti na gubah panicelluma. Ozadje je golo, kipar ga ni prekril niti z najmanjšim omamentom.
Sklepnik s Kristusovo glavo, ki je vezal rebra obokov srednjeveške cerkve sv. Nikolaja, je približno iz 1. 1380. Črte obraza so monumentalne, krepko modelirane, ličnici močno izstopata, brada je dvojno razčesana in lasje v skopih vijugah valove ob obrazu z velikimi brki. Sklepnik kaže veliko podobnost s starejšo parlerjansko plastiko Gmund-Augsburg.
Žalostna Mati božja je verjetno z oltarja, ki je stal sredi stare ljubljanske stolnice in je pri njem pičenski v Ljubljani stolujoči škof Martin ustanovil oHicium sabbatinum; tega je 11. Januarja 1449 potrdil oglejski patriarh Ludvik Trevisan. Kip je torej nastal po vsej verjetnosti l. 1448 kot izdelek ljubljanske kiparske delavnice. Po ikonografskem tipu kaže vzhodnoalpski, zlasti salzburški vpliv.