Nekategorizirano

Zgibanka: O SVETOLETNIH ODPUSTKIH

Verniki smo pozvani, naj v svetem letu postanemo romarji upanja. Upanje ne osramoti in prinaša moč rešitve tudi v najtežje življenjske razmere. V tem toku upanja ima poseben pomen ODPUSTEK, ki je izredna oblika jubilejne milosti.

KAJ JE ODPUSTEK?
Cerkev je živ organizem, Kristusovo skrivnostno telo, občestvo. Ti izrazi vsak na svoj način povedo, da smo v Cerkvi vsi med seboj skrivnostno povezani, kot so povezani udje živega organizma. Povezani smo v dobrem in v slabem. Posameznik s svojim delovanjem, življenjem hote ali nehote vpliva na vse druge »ude«. Odpustek je eno izmed »sredstev« sodelovanja med člani Cerkve, tako med še živečimi v zemeljskem življenju kot z onimi v vicah, pri premagovanju ostankov časnih posledic grehov, ki ostanejo tudi še po odpuščanju grehov pri zakramentu pokore in sprave. Greh vključuje osebno krivdo, večno posledico (pogubljenje – pri velikih grehih) – to dvoje lahko odpusti samo Bog; vsebuje tudi časne posledice (grešne navade, ranjenosti v čustvih, razne zasvojenosti …), nekaj tega ostane tudi po spovedi in s tem se moramo sami še boriti; dušam v vicah pa lahko pri njiho vem očiščevanju teh posledic pomagamo tudi mi. Pri ukvarjanju s temi »ostanki« greha, lahko milost odpustkov kot pomoč celotnega občestva Cerkve v veliki meri pomaga. Cerkev pri tem zajema iz zaklada preobilja milosti, ki se polni z molitvami, žrtvami in daritvami svetnikov in vseh, ki več molijo in se darujejo, kot sami potre bujejo. Iz tega zaklada Cerkev deli nam ali pa rajnim v vicah, če odpustke pridobimo zanje. Spodbujajmo se v tem letu, da bi gojili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti.

OSNOVNI POGOJI ZA PRIDOBITEV

• resnična skesanost (brez vsake navezanosti na greh), ki jo vodi duh ljubezni
• očiščenje v zakramentu pokore in sprave
• okrepitev s svetim obhajilom
• molitev po papeževih namenih

TRI MOŽNOSTI V SVETEM LETU: KDAJ IN KJE
1. Ob svetih romanjih
– udeležba romanja na katero koli jubi lejno sveto mesto z eno izmed pobožnosti: obhajanje svete maše; besednega bogoslužja; molitvenega bogoslužja (ura bogoslužnega branja, hvalnice, večernice); križevega pota; marijanskega
rožnega venca; himne Akathistos; spokornega bogoslužja s posamično spovedjo
– v Rim: obisk vsaj ene od štirih velikih papeških bazilik
– v Sveto deželo
– v druge cerkve: v stolnico ali cerkve in svete kraje, ki jih določi krajevni ordinarij

2. Ob pobožnih obiskih svetih krajev
-Posamičen ali skupinski obisk jubilejnega kraja, ki vključuje primeren čas češčenja Najsvetejšega in premišljevanja, kar sklenemo z molitvijo Oče naš, izpovedjo vere in s priprošnjo Mariji (to velja za Rim in druge kraje po svetu).
-Resnično spokorjeni verniki, ki se iz resnih razlogov ne bodo mogli udeležiti slovesnih praznovanj, romanj ali pobožnih obiskov (klavzurn(i)e redovni(ki)ce, ostareli, bolni, zaporniki in tisti, ki v bolnišnicah ali drugih ustanovah za oskrbo stalno služijo bolnikom), bodo pod enakimi pogoji prejeli sveto letni odpustek, če bodo (po možnosti po medijih prisluhnili besedam pape ža ali krajevnih škofov ter se v duhu združili z navzočimi verniki) molili na svojih domovih ali na krajih, ki jim jih določajo omejitve (npr. v kapeli samostana, bolnišnice, doma, zapora), Očenaš, veroizpoved in druge molitve, ki ustrezajo ciljem svetega leta, ter Bogu darovali svoje trpljenje in življenjske stiske.

3. Dela usmiljenja in pokore
Odpustek je v svetem letu vezan tudi na dela usmiljenja, ki pričujejo o prosilčevem spreobrnjenju:
– posebej velja za uresničevanje telesnih in duhovnih del usmiljena;
– udeležba na ljudskem misjionu, duhovnih vajah (vsaj tridnevnih) ali formacijskem srečanju;
– kdor stori dejanje ljubezni v korist duš v vicah, če istega dne drugič zakonito pristopi k zakramentu svetega obhajila, lahko tisti dan pridobi še drugi polni odpustek, a le za rajne;
– primerno dolg obisk bratov in sester v stiskah in težavah (bolnikov, zapornikov, ostarelih, osamljenih, invalidov …); kakor da bi poromali h Kristusu, ki je v njih navzoč;
– s konkretnim in velikodušnim uresničevanjem duha pokore, ki je duša jubileja, zlasti s ponovnim odkritjem spokorne vrednosti petkov: tako da se v duhu pokore vsaj za en dan vzdržimo banalnih razvedril (resničnih in tudi virtualnih, h katerim napeljujeo mediji in družbena omrežja) in nepotrebne potrošnje (npr. s postom ali zadržkom v skladu s splošnimi cerkvenimi pravili in smernicami škofov) ter z darovanjem sorazmerne vsote denarja ubogim;
– s podpiranjem verske ali družbene dobrodelnosti, zlasi v korist obrambe in zaščite življenja v vseh oblikah;
– s posvečanjem ustreznega dela svojega prostega časa prostovoljnim dejavnostim, ki so v interesu skupnosti;
– škofje lahko na najprimerjnejši dan tega jubilejnega obdobja ob glavnem praznovanju v stolnici in v posameznih jubilejnih cerkvah podelijo papeški blagoslov s popolnim odpustkom.