Z velikim veseljem vas obveščamo, da je zaživela Facebook stran Obnova Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, preko katere bomo širšo javnost seznanjali s potekom obnove ter s tem povezanim glasbenim dogajanjem v ljubljanski stolnici.
Obnova orgel bo med drugim tudi pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Več kot 110 let stare Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so dobro ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike in kot en redkih ohranjenih instrumentov tega obdobja tudi v širšem evropskem prostoru predstavljajo izredno pomeben zvočni dokument. S projektom obnove si prizadevamo ozaveščati, varovati in oživljati orgelsko kulturno izročilo v slovenskem prostoru ter vzpostavljati mednarodne povezave.
Veseli bomo vaših odzivov, komentarjev, opozoril na naše napake in priporočil za izboljšave. Že vnaprej se vam zahvaljujemo in vas vabimo k spremljanju ter deljenju objav projekta.
Vabljeni k branju članka o projektu obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, ki je bil objavljen v hrvaškem časopisu za sakralno glasbo Sveta Cecilija (God. XCIX, Zagreb, 2024 – Broj 1-2).
Obnova stolnih orgel bo med drugim tudi pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Več ko 110 let stare Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so nedotaknjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, in kot en redkih ohranjenih instrumentov tega obdobja, tudi v širšem evropskem prostoru, izredno pomemben zvočni dokument.
Vabljeni k branju članka o predaji zapuščine Ivana Milavca (učencu Franca Goršiča), ki je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku (2024, letnik 117, št. 1).
Ohranjena zapuščina je v celoti dostopna v glasbeni zbirki Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Prav tako se pripravlja tudi spletna različica.
V petek, 23. februarja 2024 sta Gregor Klančič in Renata Vereš Klančič ob urejevanju arhiva Orglarske šole v Ljubljani naletela na pomembno odkritje! Še ohranjeni rokopisi, osebne beležke, pisma in fotografije pričajo predvsem o dogajanju in razmišljanju s konca 19. stol oz. začetka 20. stol. v Sloveniji. Domneve slovenske organologije, tako sedaj podpirajo realna dejstva. Še posebej bi rad izpostavil pomen korespondenc takratnih orglarjev ter razmišljanja Franca Kimovca (1878 – 1964).
Zahvala ob odkritju gre še posebej ravnatelju orglarske šole v Ljubljani in regens chori Lj – stolnice Gregorju Klančiču, ki mi je ohranjeno dokumentacijo predal in s tem poskrbel za varno prihodnost in boljše razumevanje neprecenljivega dela naše zgodovine. Dokumentacija je v celoti digitalizirana in čaka na ureditev oz. ustrezno klasifikacijo!
Doživeto orgelsko popotovanje z prof. Martin Sturmom
V nedeljo, 3. marca 2024, je ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncertiral prof. Martin Sturm, sijajen improvizator in interpret ter eden najmlajših profesorjev orgel na nemških visokih šolah za glasbo.
V okviru njegovega prvega slovenskega koncertnega gostovanja je v soboto, 2. marca 2024, potekal dogodek Popotovanje po sledeh orgelske romantike v Ljubljani, organiziran s strani Orglarske šole v Ljubljani in GŠ Ljubljana Vič – Rudnik. Pričeli smo ob 10h pri zgodovinskih orglah Franca Goršiča v Uršulinski cerkvi sv. Trojice. Po krajšem premoru, v katerem je bilo poskrbljeno za prijetno vzdušje ob skodelici kave, smo se odpravili v ljubljansko stolnico sv. Nikolaja k orglam Goršičevega učenca Ivana Milavca. Obe pomembni glasbili je zvočno z svojimi improvizacijami predstavil prof. Martin Sturm.
Po samem dogodku smo z prof. Sturmom obiskali še nekaj pomembnejših zgodovinskih kot tudi novejših orgel po Sloveniji: osebna zbirka instrumentov Daliborja Miklavčiča, Močnikove orgle v Velesovem (2007), Milavčeve orgle na Bledu (op. 21, 1910), posebno pa je bilo doživeti orgle v Crngrobu (Janez Frančišek Janeček, 1743).
V petek, 22. decembra 2023 je ob 13 uri v prostorih glasbene zbirke Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani potekal slovesen dogodek predaje zapuščine orglarja Ivana Milavca. Dogodek je organizirala dr. Alenka Bagarič, ki je skrbnica glasbene zbirke. Hvala za topel sprejem!
Zahvala ob odkritju Milavčeve zapuščine gre še posebej ga. Nevenki Škrlj, ki je predala ohranjeno dokumentacijo in s tem poskrbela za boljše razumevanje neprecenljivega dela naše zgodovine. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi Tomažu Sevšku ter Juriju Dobravcu za pomoč in nasvete ter obsežno katalogizacijo zapuščine.
Ohranjena zapuščina je v celoti dostopna v glasbeni zbirki Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Prav tako se pripravlja tudi spletna različica.
Vabljeni k branju članka o odkritju zapuščine Ivana Milavca (učencu Franca Goršiča), ki je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku (2023, letnik 116, št. 3).
Vabljeni k branju članka o Ivanu Milavcu (učencu Franca Goršiča) in njegovih orglah v ljubljanski stolnici, ki je bil objavljen v hrvaškem časopisu za sakralno glasbo Sveta Cecilija (God. XCIII, Zagreb, 2023 – Broj 1-2). V aprilu 2023 je bila odkrita njegova zapuščina, katere odkritje predstavlja eno večjih mejnikov v slovenski organologiji in razumevanja o dogajanju v preteklem času. Hkrati pa nam omogoča, da določene informacije potrdimo oziroma ovržemo in, jasno, odpira tudi mnoga nova vprašanja. Odkritje njegove zapuščine je tako dober uvod in motivacija za nova spoznanja in povezovanja!
Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so tako rekoč nedotaknjen zvočno tehnični biser slovenske pozne romantike, pomemben tudi za širšo evropsko javnost!
Vabljeni k branju!
Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici, Cerkveni glasbenik (letnik 115, št. 1), Ljubljana: Založba Družina, 2022, str. 22-23
O obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici, se v različnih etapah govori že vsaj zadnjih trideset let. Tako so se 5. maja 2021 ponovno obudili pogovori o obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici. S tem namenom je bil opravljen štiridnevni podrobnejši ogled in izdelana dokumentacija o specifikacijah in stanju instrumenta. Komisija je ugotovila, da je stanje instrumenta resno in da je potrebna premišljena obnova. Zavedanje o razsežnosti, odgovornosti in pomenu samokritičnosti pri načrtovanju obnove je prvi korak v želeno prihodnost. Ob tem spoznanju je bila sprejeta odločitev, da je po vzoru uspešnih projektov stolne orgle najprej potrebno natančno dokumentirati.
Po dvomesečnih pripravah se je julija 2021 pričelo z dokumentiranjem, ki je v več fazah trajalo do septembra 2024. Dokumentiranje orgel je med drugim vključevalo podrobno fotografiranje instrumenta in njegovih sestavnih delov, meritev piščalnih menzur, mehovja, sapnic, igralnika, orgelskih omar in snemanje zvoka orgel. Nameščeni so bili senzorji za spremljanje temperature in vlažnosti prostora. Pomembno je tudi vodenje t. i. dnevnika orgel, v katerega se sproti vpisuje ugotovljene okvare.